Omemba: Faruk Smajlović

»Na igrišču so Bošnjaki in Srbi. Edhem, Omer, Đorđe, Marinko, Milićević, Predrag, Petrović. Brez kakršnih koli težav. Družijo se, še sinoči so bili skupaj na pijači, tako da so morda nekoliko utrujeni.«

»V Srebrenici razen nogometa ne obstaja nič drugega.«

»Marsikoga naš klub moti. Moti jih, da Bošnjaki in Srbi igrajo skupaj.«

»Miru ne cenimo, dokler ga ne izgubimo. Mlajše generacije, ki so zastrupljene in si želijo vojne, ne bodo razumele miru, dokler jim ne bo mimo glave švignil naboj in dokler ne bodo slišale zvoka granat.«

»Nosimo težko breme. Tega ne moremo, ne smemo in ne bomo nikoli pozabili. Hkrati pa ne moremo živeti samo v preteklosti, gledati moramo tudi v prihodnost.«

»Morda zveni morbidno in grobo, toda komaj čakajo julij. Takrat pridejo moji prijatelji, sošolci, sosedje, ki živijo daleč od Srebrenice. Takrat lahko vsaj s kom popijem kavo.«

»Tukaj so naš čudno gledali, v smislu, kaj ti sploh igrajo, kakšna sramota.«